Finance in davki

Davčni in finančni vidiki delovanja občin ter izvajanja razvojnih, predvsem infrastrukturnih projektov, so eden ključnih dejavnikov odločanja o razvoju lokalnih  skupnosti.

Aktualno

  • 24.04.2012 Uredba o zelenem javnem naročanju in njene spremembe

    Vlada je konec lanskega leta objavila Uredbo o zelenem javnem naročanju, ki je začela veljati sredi marca letošnjega leta. Ne glede na to Uredbo očitno čakajo dinamične spremembe, saj je Vlada do aprila Uredbo že dvakrat dopolnila.

  • 27.02.2012 Pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije

    Pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije (v nadaljevanju PZPE) je ena izmed možnosti energetske sanacije javnih objektov ter zniževanja stroškov energije.

Pogosto zastavljena vprašanja

Kakšna naj bi bila vloga občine po novem Zakonu o davku na nepremičnine?

Predlog zakona o davku na nepremičnine, ki ga je objavilo Ministrstvo za finance, naj bi pričel veljati 1. januarja 2011. Omenjeni davek naj bi nadomestil nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Davek na nepremičnine bo v celoti prihodek občin, ki najmanj 10% tega vira namenijo za grajeno javno dobro.

Skladno s predlogom zakona bo davčna osnova znašala 80% posplošene tržne vrednosti nepremičnin. Od te davčne osnove pa bo vsaka občina za leto, za katero se odmerja davek, prosto določila davčno stopnjo, ki pa ne sme biti nižja od 0,03%. Občina lahko prav tako določi različno davčno stopnjo za različne vrste nepremičnin (stanovanjske, poslovne, industrijske nepremičnine…).  

Kdaj je občina davčni zavezanec?

Definicija davčnega zavezanca se nanaša na vsako osebo, ki opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost v Republiki Sloveniji, ne glede na status oziroma organizacijsko obliko.

Organi lokalnih skupnosti, državni organi in organizacije ter druge osebe javnega prava se ne štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot organi oblasti, tudi če pobirajo takse, prispevke in druge dajatve ter plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami. Pri opravljanju dejavnosti ali transakcij pa se štejejo za davčne zavezance v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi njihova obravnava, kot da niso davčni zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje konkurence.

Kakšen vpliv bi imelo sprejetje predloga Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti na delovanje občin?

Predlog Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDPO) je po eni strani posledica uresničevanja novega koncepta centralizacije nepremičninskega premoženja države ter ravnanja s tem premoženjem v okviru javnega nepremičninskega sklada, ki ga je Vlada RS potrdila meseca marca.

Novi zakon naj bi sistematično in enovito uredil postopke pridobivanja, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem, tako države kot tudi samoupravnih lokalnih skupnosti. Na ta način bi bilo omogočeno bolj transparentno upravljanje s stvarnim premoženjem.

Bistvena novost predloga zakona je nova ureditev aktov ravnanja s stvarnim premoženjem države in občin. Nov predlog določa, da je načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem sestavljen iz načrta pridobivanja nepremičnega premoženja, načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem ter načrta najema nepremičnega premoženja. Celotni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem pa bi bilo po novem predlogu zakona potrebno poslati v sprejem mestnemu svetu/državnemu zboru skupaj s predlogom občinskega/državnega proračuna.

Nepremično premoženje, ki ga upravljavci ne bodo več potrebovali za opravljanje svojih nalog, bi vlada s sklepom prenesla na javni nepremičninski sklad.

Ključne točke

  • priprava investicijskih projektov
  • pomoč pri pridobivanju evropskih sredstev
  • reševanje pravnih vprašanj

Povpraševanje

Pridobite si mnenje strokovnjakov s področja finančnega svetovanja.








6 + 6 =