Finance in davki

Davčni in finančni vidiki delovanja občin ter izvajanja razvojnih, predvsem infrastrukturnih projektov, so eden ključnih dejavnikov odločanja o razvoju lokalnih  skupnosti.

Aktualno

  • 24.04.2012 Uredba o zelenem javnem naročanju in njene spremembe

    Vlada je konec lanskega leta objavila Uredbo o zelenem javnem naročanju, ki je začela veljati sredi marca letošnjega leta. Ne glede na to Uredbo očitno čakajo dinamične spremembe, saj je Vlada do aprila Uredbo že dvakrat dopolnila.

  • 27.02.2012 Pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije

    Pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije (v nadaljevanju PZPE) je ena izmed možnosti energetske sanacije javnih objektov ter zniževanja stroškov energije.

Pogosto zastavljena vprašanja

Kdaj je DDV upravičen strošek pri prijavi in izvajanju operacij sofinanciranih iz sredstev kohezijske politike?

DDV predstavlja upravičen strošek pri izvajanju operacij sofinanciranih iz sredstev kohezijske politike le v primeru, ko občina ne more odbijati vstopnega DDV v skladu z ZDDV-1 in Pravilnikom o izvajanju ZDDV-1 ali pa ga lahko odbija le delno (na podlagi ključa ali odbitnega deleža), seveda če posamezen predpis to dopušča. V primeru, ko občina vstopni DDV lahko uveljavlja kot odbitni DDV, pa te svoje pravice ne izkoristi, DDV ne predstavlja upravičenega stroška.

Kakšen je postopek podelitve služnosti na nepremičnini v lasti samoupravne lokalne skupnosti?

Služnosti so omejene stvarne pravice, ki dajejo pravico do uporabe tuje stvari oziroma izkoriščanja tuje pravice. Bistvena vsebina služnosti je, da mora lastnik obremenjene stvari dopustiti ali nekaj opustiti, česar mu sicer kot lastniku ne bi bilo treba.

63. člen Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur.l. RS, številka: 84/07 s spremembami) pravi, da je služnost na nepremičnini, ki je v lasti države oziroma samoupravne lokalne skupnosti, mogoče ustanoviti z neposredno pogodbo, sklenjeno z zainteresirano osebo. V primeru, da je za posamezen pravni posel zainteresiranih več ponudnikov, se pred sklenitvijo pogodbe opravi postopek s pogajanji.

Služnost je potrebno določiti v najmanjšem možnem obsegu, racionalno in gospodarno, tako da se s tem čim manj obremenjuje nepremičnino v lasti države oziroma samoupravne lokalne skupnosti. Obremenjevanje nepremičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti s stvarnimi pravicami je odplačno, razen v primeru, ko se z podelitvijo služnosti zasleduje nek javni interes.

Kakšen vpliv bi imelo sprejetje predloga Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti na delovanje občin?

Predlog Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDPO) je po eni strani posledica uresničevanja novega koncepta centralizacije nepremičninskega premoženja države ter ravnanja s tem premoženjem v okviru javnega nepremičninskega sklada, ki ga je Vlada RS potrdila meseca marca.

Novi zakon naj bi sistematično in enovito uredil postopke pridobivanja, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem, tako države kot tudi samoupravnih lokalnih skupnosti. Na ta način bi bilo omogočeno bolj transparentno upravljanje s stvarnim premoženjem.

Bistvena novost predloga zakona je nova ureditev aktov ravnanja s stvarnim premoženjem države in občin. Nov predlog določa, da je načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem sestavljen iz načrta pridobivanja nepremičnega premoženja, načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem ter načrta najema nepremičnega premoženja. Celotni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem pa bi bilo po novem predlogu zakona potrebno poslati v sprejem mestnemu svetu/državnemu zboru skupaj s predlogom občinskega/državnega proračuna.

Nepremično premoženje, ki ga upravljavci ne bodo več potrebovali za opravljanje svojih nalog, bi vlada s sklepom prenesla na javni nepremičninski sklad.

Ključne točke

  • priprava investicijskih projektov
  • pomoč pri pridobivanju evropskih sredstev
  • reševanje pravnih vprašanj

Povpraševanje

Pridobite si mnenje strokovnjakov s področja finančnega svetovanja.








0 - 5 =