Pogosto zastavljena vprašanja

4 - 5 =


Kakšen je postopek podelitve služnosti na nepremičnini v lasti samoupravne lokalne skupnosti?

Služnosti so omejene stvarne pravice, ki dajejo pravico do uporabe tuje stvari oziroma izkoriščanja tuje pravice. Bistvena vsebina služnosti je, da mora lastnik obremenjene stvari dopustiti ali nekaj opustiti, česar mu sicer kot lastniku ne bi bilo treba.

63. člen Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur.l. RS, številka: 84/07 s spremembami) pravi, da je služnost na nepremičnini, ki je v lasti države oziroma samoupravne lokalne skupnosti, mogoče ustanoviti z neposredno pogodbo, sklenjeno z zainteresirano osebo. V primeru, da je za posamezen pravni posel zainteresiranih več ponudnikov, se pred sklenitvijo pogodbe opravi postopek s pogajanji.

Služnost je potrebno določiti v najmanjšem možnem obsegu, racionalno in gospodarno, tako da se s tem čim manj obremenjuje nepremičnino v lasti države oziroma samoupravne lokalne skupnosti. Obremenjevanje nepremičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti s stvarnimi pravicami je odplačno, razen v primeru, ko se z podelitvijo služnosti zasleduje nek javni interes.

Kakšen vpliv bi imelo sprejetje predloga Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti na delovanje občin?

Predlog Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDPO) je po eni strani posledica uresničevanja novega koncepta centralizacije nepremičninskega premoženja države ter ravnanja s tem premoženjem v okviru javnega nepremičninskega sklada, ki ga je Vlada RS potrdila meseca marca.

Novi zakon naj bi sistematično in enovito uredil postopke pridobivanja, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem, tako države kot tudi samoupravnih lokalnih skupnosti. Na ta način bi bilo omogočeno bolj transparentno upravljanje s stvarnim premoženjem.

Bistvena novost predloga zakona je nova ureditev aktov ravnanja s stvarnim premoženjem države in občin. Nov predlog določa, da je načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem sestavljen iz načrta pridobivanja nepremičnega premoženja, načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem ter načrta najema nepremičnega premoženja. Celotni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem pa bi bilo po novem predlogu zakona potrebno poslati v sprejem mestnemu svetu/državnemu zboru skupaj s predlogom občinskega/državnega proračuna.

Nepremično premoženje, ki ga upravljavci ne bodo več potrebovali za opravljanje svojih nalog, bi vlada s sklepom prenesla na javni nepremičninski sklad.

Kakšna naj bi bila vloga občine po novem Zakonu o davku na nepremičnine?

Predlog zakona o davku na nepremičnine, ki ga je objavilo Ministrstvo za finance, naj bi pričel veljati 1. januarja 2011. Omenjeni davek naj bi nadomestil nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Davek na nepremičnine bo v celoti prihodek občin, ki najmanj 10% tega vira namenijo za grajeno javno dobro.

Skladno s predlogom zakona bo davčna osnova znašala 80% posplošene tržne vrednosti nepremičnin. Od te davčne osnove pa bo vsaka občina za leto, za katero se odmerja davek, prosto določila davčno stopnjo, ki pa ne sme biti nižja od 0,03%. Občina lahko prav tako določi različno davčno stopnjo za različne vrste nepremičnin (stanovanjske, poslovne, industrijske nepremičnine…).  

Ali se mehanizem obrnjene davčne obveznosti uporablja pri oproščenih dejavnostih?

Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) v 42. členu določa, da so posamezne dejavnosti, ki so v javnem interesu (zdravstvena oskrba, socialno varstvena oskrba, storitev varstva otrok in mladostnikov, šolsko izobraževanje) oproščene DDV.

Mehanizem obrnjene davčne obveznosti, ki ga določa 76. a člen ZDDV-1, se torej ne uporablja v primerih, ko občina opravlja storitve/dobavo blaga pri oproščenih dejavnostih, saj se občina pri tem ne šteje za davčnega zavezanca, ker ne opravlja ekonomske dejavnosti.

Kakšen je nadzor Komisije za preprečevanje korupcije nad premoženjskim stanjem zavezancev po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)?

Zakon, ki je začel veljati 5. junija 2010, na novo opredeljuje delovanje Komisije, ji dodaja nekatere pristojnosti, med katerimi je zanimiva predvsem določba 76. člena ZIntPK, ki Komisiji nalaga opravljanje nadzora nad premoženjskim stanjem zavezancev ter vodenje evidence o tem. S sprejetim zakonom se je nabor zavezancev za nadzor nad premoženjskim stanjem razširil tudi na uradnike na položaju, poslovodne osebe in osebe, odgovorne za javna naročila.

Slednje so za občinske funkcionarje še zlasti pomembne, saj mednje štejemo osebe, ki jih naročniki imenujejo v strokovne komisije za oddajo naročila, in osebe, ki odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe, oziroma naročniku predlagajo izbor ponudnika, kadar gre za postopke zbiranja ponudb po predhodni objavi ali po postopkih javnih naročil, katerih vrednost je višja od ocenjene vrednosti javnih naročil, za katere je potrebno izvesti postopke zbiranja ponudb z objavo v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje

Tako so organi in organizacije, kjer so omenjeni zavezanci zaposleni, Komisiji dolžni posredovati sezname teh zavezancev v 30 dneh po vsaki spremembi.

Ali se pri plačilu okoljske dajatve DDV zaračuna?

V skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur.l. RS, št. 104/09 in 14/10) se okoljska dajatev plačuje za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode. Prejemnik okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo je občina, kjer zavezanec za komunalno odpadno vodo (pravna ali fizična oseba, ki je uporabnik stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda) odvaja komunalno odpadno vodo v javno kanalizacijo, nepretočno/obstoječo greznico ali malo komunalno čistilno napravo.

Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode se ne všteva v davčno osnovo za storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne vode in je zunaj obsega DDV, saj se zaračuna v imenu in za račun občine. 

Kaj so prednosti uvajanja sistemov vodenja (ISO standardi) v delovanje občinskih uprav?

Občine izvajajo oblastne in servisne funkcije. Posebej pri slednjih se narava delovanja občin približuje delovanj poslovnih subjektov, saj občine nastopajo v funkciji investitorjev. Učinkovito obvladovanje poslovnih procesov s katerimi se pri tem srečujejo pomeni na eni strani večje zaupanje odjemalcev, investitorjev, javnosti… na drugi strani pa pomeni osnovo za učinkovito vodenje projektov, obvladovaje stroškov in vpeljavo sistema izboljšav.

Ali je dajanje občinskega nepremičnega premoženja v najem predmet obdavčitve z DDV?

Osnovni pogoj, da se lahko navedene storitve (najem/zakup/leasing) z nepremičnino opredelijo kot obdavčene je, da je najemnik, zakupnik davčni zavezanec, ki ima v celoti priznano pravico do odbitka vstopnega DDV. Nadaljnji pogoj, da se navedene storitve lahko opredelijo kot obdavčene transakcije pa je, da obe stranki pred opravljeno storitvijo pri pristojnem davčnem uradu podata skupno izjavo, da se strinjata, da se od storitev najema, nepremičnine obračunava DDV, oziroma, da so izpolnjeni pogoji za obračun DDV po predpisani stopnji.

Kdaj je občina davčni zavezanec?

Definicija davčnega zavezanca se nanaša na vsako osebo, ki opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost v Republiki Sloveniji, ne glede na status oziroma organizacijsko obliko.

Organi lokalnih skupnosti, državni organi in organizacije ter druge osebe javnega prava se ne štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot organi oblasti, tudi če pobirajo takse, prispevke in druge dajatve ter plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami. Pri opravljanju dejavnosti ali transakcij pa se štejejo za davčne zavezance v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi njihova obravnava, kot da niso davčni zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje konkurence.

Kdaj je DDV upravičen strošek pri prijavi in izvajanju operacij sofinanciranih iz sredstev kohezijske politike?

DDV predstavlja upravičen strošek pri izvajanju operacij sofinanciranih iz sredstev kohezijske politike le v primeru, ko občina ne more odbijati vstopnega DDV v skladu z ZDDV-1 in Pravilnikom o izvajanju ZDDV-1 ali pa ga lahko odbija le delno (na podlagi ključa ali odbitnega deleža), seveda če posamezen predpis to dopušča. V primeru, ko občina vstopni DDV lahko uveljavlja kot odbitni DDV, pa te svoje pravice ne izkoristi, DDV ne predstavlja upravičenega stroška.

Ključne točke

  • priprava investicijskih projektov
  • pomoč pri pridobivanju evropskih sredstev
  • reševanje pravnih vprašanj

Povpraševanje

Pridobite si mnenje strokovnjakov s področja finančnega svetovanja.








1 - 6 =